Zaščita - varstvo kukavičevk

Čeprav rod kukavičevk glede na število vrst velja za enega najštevilčnejšega, pa se po številčnost osebkov (rastlin) ne morejo primerjati z npr. travami. Kukavičevke, Homo sapiensi rastlinskega sveta, so tako redke in občutljive zaradi velike specializacije na specifične habitate, opraševalce, mikorizne odnose. Že majhna sprememba lahko pomeni izumrtje vrste. Posebej občutljive so na spremembe v habitatu - npr. izsuševanje zamočvirjenih travnikov, gnojenje z dušikom, v zadnjem času opuščanje košnje ekstenzivnih travnikov.

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz leta 2002 (UL RS št. 82/2002), zajema 65 rastlinskih vrst iz družine kukavičevk. Med njimi je 6 vrst zaradi ogroženosti uvrščenih med prizadete vrste (E), 46 med ranljive vrste (V), 12 med redke vrste (R), ena pa je domnevno izumrla vrsta (Ex?).

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (UL RS št. 46/2004) pa je zavarovala vse vrste iz družine kukavičevk. Habitati lepih čeveljcev, jadranske smrdljivke, Loeselove grezovke in poletne škrbice pa so tudi dodatno zaščiteni.

V skladu s to uredbo je prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje vseh vrst družine kukavičevk in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Kljub vsemu pa so dovoljena ravnanja, pri katerih se lahko uniči, odvzame iz narave ali poškoduje kukavičevke:

  • dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso,
  • dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,
  • gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali
  • dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

Dodatno zašito pa predstavlja tudi projekt NATURA 2000, kjer je predlaganih več varstvenih območij za tri najbolj ogrožene kukavičevke (lepe čeveljce (pet predlogov varstvenih območij pSCI), Loeslova grezovka (12 predlogov) in jadranska smrdljiva kukavica (dva predloga)).

Kljub vsemu pa administrativna zaščita ne pomeni nič, če ljudje sami ne začutimo pomena varovanja narave in se ne zavemo, da smo samo ena od v Naravi živečih vrst

photo photo photo photo